»Stavba, ki lahko stoji tudi drugod.«

»Stavba je v prostor umeščena tako, da izkoristi manjšo ulično vrzel pred ostanki nekdanje trdnjave ...«

»Stavbo opisal kot 'resničen odraz delovnega mesta prihodnosti, skrbne skupnosti, blaginje in sodelovanja'.«

»Ta stavba nas opozarja, da med obema vojnama Ljubljana ni bila samo Plečnikova. Ljubljana v 30. letih je bila pluralno mesto – poleg Plečnika vre na številnih področjih, tudi v arhitekturi, ustvarja se tudi drugačna Ljubljana. In Nebotičnik je ena od ikoničnih stavb tiste druge Ljubljane, mesta, ki se spogleduje z modernizmom.«

»Postali smo leni, ko gre za hlajenje stavb. Arabci so znali že zdavnaj hladiti stavbe. Denimo vetrni stolpi z izvorom na območju današnjega Irana so omogočali ventilacijo in pasivno ohlajanje stavb. Danes ljudje raje pritisnejo na gumb in vklopi se klimatska naprava, ki še dodatno segreva zrak zunaj stavbe.«

»Najboljša zasnova kakšne stavbe, ki ni bila nikoli zgrajena – pa bi morala biti –, je Plečnikova arhitekturna zasnova parlamenta.«

»Poglejte, ta opeka stane 5 centov, ko pa jo vgradim v stavbo, je vredna, kolikor je težka v zlatu.«

»Dvorišče, ki je del zemljišča te stavbe, je odprto, ni ograjeno.«

»Nismo želeli le poustvariti stavb v obliki pomanjšanih replik, temveč smo kocke uporabili predvsem za ustvarjanje pozorno abstrahiranih arhitekturnih zasnov in detajlov, ki smo jih v procesu sestavljanja rasterizirali. Nujno je bilo razumevanje merila, količine, simetrije, osnovnih vzorcev in geometrije. Skenirani izvirni načrti arhitekture, ki jih hranita MAO in Plečnikova zbirka, so nam služili za podlago, s pomočjo katere smo merilo prilagajali velikosti detajlov, arhitekturnih elementov in ne nazadnje velikosti posamezne kocke. S preizkušanjem različnih kombinacij kock ter z raziskovanjem materialov in barv so oblike postale pripovedovalke zgodb o podobi prostora, tako v merilu stavb kot tudi mesta.«